Kuratorja: Neža Grum in Luka Polutnik
Produkcija: SCCA-Ljubljana, 2016
Dolžina: 52’
Premiera: Noč kratkih filmov, Slovenska kinoteka, Ljubljana, 21. 12. 2016

V današnjem času se soočamo z izobiljem informacij, ki nam krojijo vsakdan in nemalokrat preusmerijo našo pozornost. Program raziskuje pomanjkanje pozornosti na dveh ravneh. Izbor šestih video del poskuša ujeti gledalčevo pozornost, hkrati pa jo preizkuša in išče razloge za njeno odsotnost. Tega se loteva s humorjem, seksualnostjo, meditacijo in duhovnostjo, provokacijo, repetitivnostjo ter materialnostjo. Teme, ki se vsaka na svoj način inherentno vežejo na iskanje smisla in kot take predstavljajo vsaka svojo možnost pobega, v pravem ravnovesju morda lahko ponudijo rešitev. Za kaj natanko? To pa je že drugo vprašanje.

Oliver Marčeta, Jesus von New Orleans, 2’50’’
O.M., 1994

Belo ozadje, na njem pa črne žice, ki tvorijo figuro se prepletajo, zapletajo, dokler se ustvarjen lik ne pripne na križ kot Jezus Kristus, sestavljajo ekspresivno animirano video delo. Globina se dodatno doseže s senco, ki ustvarja medprostor med žico in ozadjem. Avtor ekspresivnost tvori z manipulacijo materiala v njegovi surovosti in ekonomičnosti.
 

Jasna Hribernik, Hiša nasprotij, 20′ 17″
TV Slovenija, 1998
» video

Video dokumentira dan v hiši, kjer sta nastanjena glavna ljubljanska tržnica ter krščansko semenišče. Živahni, popolnoma vsakdanji in preprosti pogovori s prodajalci se stapljajo s spokojnimi posnetki duhovniškega življenja, ki nemoteno poteka v zgornjih nadstropjih istega poslopja. Medtem ko prvi vezani na zemljo in snovnost bivanja na tržnici služijo kruh, se drugi ukvarjajo predvsem z duhovnim in duševnim vidikom življenja. Avtorica se preko naratorja ukvarja z vprašanjem obstoja življenja onkraj vidnega.
 

Ana Sluga, Still Life II, 2′ 30″
A.S., 2011
» video

Statičen posnetek travnika z drevesi v jesenskem jutru. Megla se počasi dviga in svetloba se komaj zaznavno spreminja. V podlagi se vrti posnetek intervjuja z znanim ekonomistom Miltonom Friedmanom, zagovornikom prostega trga in liberalnega kapitalizma.
 

Mark Požlep, Soft Machine, 9′ 53″
M.P., 2010
» video

Video prikazuje statične posnetke para med spolnim aktom iz treh različnih zornih kotov. Voajerski položaj kamere (avtorja) in gledalca pri spremljanju intimnega akta neznancev skuša zbujati nelagodje ob opazovanju drugega. V kadru se neprestano pojavlja vsiljivec oziroma zalezovalec v podobi stiliziranega animiranega palčka, ki iz neposredne bližine opazuje dogajanje. Gledalec je tako soočen z lastnim opazovanjem in voajerstvom drugega ter s trojno moralno dilemo. Avtor preiskuša odziv gledalca na treh ravneh: z zbujanjem nelagodja ob spremljanju intimnega akta neznancev, ki se za okolico ne zmenita, preizpraševanjem nelagodja ob tujem zalezovanju in z nelagodjem zaradi lastnega voajerstva.
 

Nataša Prosenc Stearns, Betonski človek, 15′ 29″
TV Slovenija, 1995

Ženska hodi po betonskem mestu in s čevljem zabrede v svež beton in pot nadaljuje bosa. Pot nadaljuje z namenom nakupa novih čevljev, vendar nikakor ne najde ustreznih, zato pot po opravkih nadaljuje bosa. Med potjo se usede v taksi, vendar jo taksist nadleguje, ona pa se mu upre in izstopi iz avta. Znajde se na robu mesta, kjer se nahaja betonarna. Tam kupi skulpturo betonskega človeka, ki v rokah nosi pravi čevelj. Kratki film je nem za glasove akterjev, zvoki iz okolice pa so slišni. Glasba je prisotna skozi celotnen video. Kamera je razgibana in mnogokrat izbira bližnje kadre. V videu se mnogokrat pojavljajo stvari iz ozadja dogajanja, ki nosijo podobno barvo kot čevlji, ki jih igralka išče.
 

Ana Čigon, OHOHO, 1′ 30″
A.Č., 2015
» video

Umetnica s kratkim videom na humoren način komentira problematiko pogosto neplačanega dela ustvarjalk in ustvarjalcev. Video je bil prvič predvajan na razstavi ob 10. obletnici Nagrade skupine OHO, Ne jej rumenega snega! v Galeriji P74 leta 2015. Od tod izvira tudi njegov naslov, ki je zbadljiva izpeljanka besede OHO.