Hvalnica sanjam. Video umetnost devetdesetih (2019)
Kuratorka: Lawinia Rate
Produkcija: SCCA-Ljubljana, 2019
Trajanje: 75’
Premiera: Projektna soba SCCA (29. 5. 2019)
Dešifriranje pomena videnega in njegovo mapiranje nam lahko hitro spodletita. Poti, ki se izrisujejo v izbranih video delih, nas lahko zavedejo. Michel Serres zapiše, da se mora vsak, ki želi narediti zemljevid, odpraviti na potep, še več, mora v sebi najti pohajkovalca. Čez čas postane potepanje bolj pomembno kot zastavljeni cilj.
Vandranje, premikanje in nenehno premeščanje omogočajo, kot pritrjuje Serres, da svet odkrivamo kot mrežo, kot neprekinjeno procesualnost brez stabilne in dokončne oblike. Biti na potepu je priložnost, da svet razkrivamo kot prostor dvoumnih referenc, kot večdimenzionalno prepletanje perspektiv, misli, situacij in želja. Aktivno iskanje je pomembnejše kot razumevanje končnega pomena.
Video prostori s svojimi izjemnimi kompozicijskimi in slogovnimi implikacijami v sebi nosijo čarobnost posameznih poti in križišč, ki so možna le znotraj specifične konstelacije izbranih video del. Za njihove narative so značilne večkratne časovnosti in heterogene prostornosti. Za nekoga je to lahko le umetniška fiktivnost – ali zgolj umetna fikcija. Samo fikcija? Torej se dejanskost konča tam, kjer se začne okvir kamere? Ali drugače, so v teh fikcijah želje veristično nasičene? V teh video podobah se sanjarjenje izmika interpretaciji – in želi (le) živeti dalje. (Lawinia Rate)
Zemira Alajbegović, Tereza, 4’ 26’’
FV Video / ŠKUC – Forum, 1983
» video
Ana Nuša Dragan, Anketa, 14’
TV Skopje, 1990
» video
Nataša Prosenc Stearns, Tango za ribe, 4’ 21’’
Mladinski program TV Slovenija, 1992
Nataša Prosenc Stearns, Betonski človek, 15’ 29’’
TV Slovenija, 1995
» video
Ema Kugler, Obiskovalec, 26’ 41’’
V.S. Video / Forum Ljubljana, VPK & Viba film, 1995
» video
Zemira Alajbegović, Hitro/počasi, 11’ 47’’
Zavod ZANK / koprodukcija RTV Slovenija, 2004
» video
Poljska umetnostna zgodovinarka, kritičarka, avtorica in kuratorka Lawinia Rate, ki živi in deluje v Berlinu, je v okviru enomesečne rezidence maja 2019 raziskovala arhiv Postaja DIVA. Študijski obisk Postaje DIVA/SCCA-Ljubljana je bil del njenega širšega raziskovalnega projekta Materialnosti divergence. Filmski eksperimenti in feministična gibanja v Evropi od devetdesetih do danes. Cilj projekta je preučiti vlogo, ki sta jo eksperimentalni film in video imela v feminističnih gibanjih od devetdesetih let naprej. V okviru raziskave je nastal tudi novi kurirani video program. Rezidenco je omogočil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.